KORONAVIRUS V ITALIJI
O krizi, ki jo je sprožil koronavirus, sem se pogovarjala s prijateljico iz Milana, kjer je virus vzel
veliko življenj. Lombardija je imela namreč največjo umrljivost. Virus se je zelo hitro širil, saj
niso bili pripravljeni. S prijateljico se pandemiji pogovarjava že od začetka karantene.
Povedala mi je, da je pri njih prava nočna mora in je edino, kar si želijo, da bi se čimprej
končala. Zdaj, šele po dveh mesecih, so prišli v drugo fazo in imajo dovoljenje zapustiti svoje
domove za sprehod na svežem zraku. Na srečo je njena družina zdrava, je pa kar nekaj njenih
prijateljev izgubilo svoje stare starše. Oba njena starša sta zdravnika, zato se spopada s
situacijo tudi s te perspektive. Pravi, da pogreša prijatelje, potovanja, koncerte in brezskrbno
življenje. Pouku sledi na daljavo, tako kot mi preko »Skypa« in drugih podobnih aplikacij. Kar
se dogaja, se ji zdi neverjetno in je prepričana, da bomo občutili veliko sprememb, ko se
bomo vrnili v resničnost. Njene besede so me zelo pretresle, saj mi je situacijo opisala iz prve
roke, kot jo je ona občutila. Upam, da se bo situacija čim prej postala zgodovina in jo bom
lahko obiskala v Milanu.
Lana Pahor
Kako najti motivacijo za učenje?
Včasih je iskanje motivacije za učenje, pospravljanje, pomivanje in podobno zelo zahtevno. O tem,
kako si olajšati zahtevna opravila, ki predstavlja večino opravila samega, je 29. aprila 2020 preko
ZOOM-a predavala mag. Sonja Pekleknik, ki se že več kakor dvajset let ukvarja s hitrim branjem, ki je
ključ do hitrejšega učenja.
Predavateljica je takoj na začetku poudarila, da nam učenje na daljavo morda ne gre najbolje od rok,
saj nam manjka rutina, ki nas v normalnih okoliščinah prisili, da funkcioniramo. Gospa zato predlaga,
da si za vsak dan posebej na predvečer naredimo urnik, kamor si vpišemo, kdaj bomo izvajali
določeno aktivnost. Poudarila je, da je to zelo dobrodošla spodbuda tudi s psihološkega vidika, saj
nam prečrtana ali odkljukana obveznost vlije motivacije. Izpostavila je, da ne smemo čakati na
motivacijo, navdih, pravi trenutek ali kaj podobnega, saj to ne obstaja. Namesto tega si moramo
misliti, da je vsak trenutek pravi. Predlaga, da si rečemo: »Zdaj je pravi trenutek. Čez kakšno uro ne
bo boljšega.« Poudarila je, da je spoštovanje urnikov oz. rutine in pričetek dela namesto čakanja na
navdih tisto, kar loči profesionalce od amaterjev na kateremkoli področju - v športu, glasbi, pri
učenju…
Poleg tega je pomembno, da ob učenju odstranimo motnje (npr. telefon, računalnik, moteče
aplikacije…), saj tako ne bo nič odvračalo našega fokusa od učenja. Če elektronske naprave nujno
potrebujemo, si lahko blokiramo ali utišamo vse aplikacije, ki bi nas s piski, brnenjem ali drugimi
signali motile.
Zanimivo se mi je zdelo, da je povedala, da na učinkovitost našega učenja 45 % vpliva naše
razpoloženje. To razloži dejstvo, da si lažje zapomnimo snov, ki nas zanima ali jo podaja predavatelj,
ki zna pritegniti našo pozornost, čeravno ne gre za podatke ali koncepte, ki bi se nam zdeli posebno
privlačni. To v praksi pomeni, da bomo za učinkovito učenje porabili manj časa, če bomo s tem pričeli
z nasmehom na obrazu. Nekje sem zasledila, da si lahko razpoloženje učinkovito izboljšamo, če
imamo na obrazu nasmeh, saj s tem možganom sporočamo, da želimo biti dobre volje. To sem
preizkusila in ugotovila, da resnično deluje.
Izpostavila je velik pomen izdelave koristnih zapiskov in priprave delavnega prostora in nas samih na
učenje. Povedala je, da mora biti okolje urejeno in tiho, če pa želimo možganom sporočiti, da je čas
za učenje in ne za dremanje, slečemo pižamo in pospravimo posteljo. Kdor se mora učiti na postelji,
naj to počne šele, ko jo pospravi, sicer pri učenju ne bo učinkovit, saj bodo možgani menili, da je čas
za počitek.
Izdelava zapiskov je pomembna, saj poveže obe možganski polovici in ju prisili k delovanju, zaradi
česar je pomnjenje boljše, saj možgani ljubijo raznolikost. Poudarila je, da si lahko, če nam ustreza,
izdelujemo miselne vzorce, saj lahko vanje pišemo, rišemo, pogosto uporabljamo velike tiskane črke,
kar je sprememba, zaradi česar si možgani lažje zapomnijo predelano. Če si zapiske izdelujemo s
pomočjo barv (ali pa si podatke barvamo v besedilu), je pomembno, da si izdelamo sistem, v katerem
ima vsaka barva svoj, vedno enak, pomen. Npr. z modro zapisujemo ali barvamo ključne besede, z
roza letnice, z rumeno imena…
Ker imamo dijaki in študentje pogosto težave s ponavljanjem, je predlagala, da namesto ponovnega
prebiranja raje odpredavamo naučeno, saj se bomo tako preizkusili, ali snov res znamo ali jo le
prepoznamo. To še posebej velja za vizualne tipe, saj lahko s pogledom na določeno sliko stran,
zaznamek… iz spomina prikliče potrebne informacije. Če pri preverjanju znanja tega sprožilca ne bo,
se takšni dijaki tudi ne bodo spomnili snovi. Predlagala je, naj poskusimo ponavljati s pomočjo nemo
kart, pri katerih na eno stran zapišeš vprašanje, na drugo pa odgovor, nakar jih premešaš in
odgovarjaš na vprašanja. To je odličen test, da vidiš, kaj zares znaš, saj snov ni razporejena po nekem
redu. Nato v »obtoku« obdržiš le tisto, česar ne znaš, kar znaš pa odložiš za zadnje ponavljanje pred
preizkusom znanja. (O tem je pisala tudi Desa Muck v svojem delu Blazno resno o šoli) Tako se
izogneš pasti, saj so naši možgani narejeni tako, da težijo k ponavljanju že usvojenega znanja in
izogibanju obdelave novih podatkov. Če tega do sedaj še nisi poskusi, nič hudega (tudi sama še
nisem), saj je zdaj, ko imamo zaradi izrednih razmer in zapovedanega »hišnega pripora« in prepovedi
druženja veliko časa, da preizkusimo novosti pri ponavljanju, prav tako kakor lahko preizkusimo
drugačne tehnike in metode učenja. Če nam v prvih nekaj poskusih ne bodo ustrezale, nikar ne
obupajmo, saj se moramo na vsak dražljaj, ki nas prisili, da zapustimo cono udobja, privaditi.
Za konec nam je gospa »dala darilo«. To pomeni, da nam je povedala, da lahko možgane treniramo
kot mišico, čeprav to niso. Kako to naredimo? Dejala je, da je zelo dobra vaja branje, saj izboljša
koncentracijo, poleg tega pa sposobnost hitrega branja pospeši tudi naše učenje. S to vajo lahko
hitrost naših možganov izboljšamo za 25-50 %. Pričnemo s srednje zahtevnim besedilom, s
svinčnikom označimo, kje smo pričeli brati, nato pa eno minuto beremo tako hitro, da še razumemo
vsebino. Po zaključenem časovnem intervalu preštejemo število besed v vrstici in ga množimo s
številom vrstic, da vidimo, kakšna je naša trenutna bralna hitrost. Nato vzamemo vodilo (npr.
svinčnik, prst…) ter ponovno beremo eno minuto, le da oči vodimo z vodilom, zaradi česar morajo v
delo vložiti manj truda, posledično pa ga opravijo hitreje. Če se ob branju z vodilom poleg še zavestno
potiskamo, da beremo hitreje, a še vedno razumemo vsebino in to vadimo, se bo naša bralna hitrost
in s tem hitrost učenja zelo povečala. Že na začetku je tudi odgovorila na pogosto vprašanje, zakaj
nam ob branju misli begajo, se dolgočasimo, razmišljamo, kaj bomo počeli kasneje, kaj smo prej… To
se dogaja, ker beremo (se učimo) prepočasi, zaradi česar se možgani dolgočasijo. Skratka, s to vajo
bomo dosegli hitrejše učenje, ki bo tudi manj dolgočasno, saj bodo možgani polno zaposleni.
Zala Brecelj
ŽELJA
Česa si v času koronakrize najbolj želim? Da bi se kljub rahljanju ukrepov vsi vedli dovolj
odgovorno, da bom lahko čim prej objela stare starše, sorodnike in prijatelje brez bojazni, da
bi jih s tem okužila in morebiti ogrozila njihova življenja. Želim si, da bi se med karanteno
zamislili in ugotovili, kako majhna je ločnica med zdravjem in boleznijo, življenjem in smrtjo
in kako malo je potrebno, da naša na videz nezlomljiva civilizacija klecne.
Zala Brecelj
STAROST JE MODROST
Starost je modrost, pridobljena z leti izkušenj v neprestani borbi življenja. Na starejše v mnogih
kulturah gledajo s ponižnostjo, saj do njih gojijo neizmerno spoštovanje. Vedo, da imajo za seboj
kilometre dolgo pot vzponov in padcev, smrti, rojstev, vojn, revščine, lakote, a kljub vsemu so še tu.
Starostniki so ljudje, ki pred življenjem niso klonili. Čeprav na zunaj slabotne, so to osebe zgrajene iz
jekla, ki so bile bitko in preživele. Če pomislimo na številne nevarnosti, ki se skrivajo vse okoli nas,
ugotovimo, da je starost privilegij. Koliko ljudi umre v prometnih nesrečah? Koliko ljudi v življenju
obupa in si vzame življenje? Koliko ljudi zapade v »slabo družbo« in si nikoli več ne opomore?
Starost je vredna spoštovanja. A večina na starejše gleda kot na dodatno breme, ki je neuporabno. To
nam jasno kaže stanje v domovih za ostarele, kjer primanjkuje kadra zaradi nizkih plač. Domovom
država ne nameni dovolj denarja. Morala pa bi biti ena od njenih prioritet, tudi mi bomo nekoč stari
in bomo potrebovali pomoč. Zaskrbljujoča je tudi ogromna številka ljudi, ki čaka na sprejetje v
domove za ostarele. Težava je torej pereča in o njej premalo razpravljamo. Vsako življenje bi moralo
biti sveto, ne le tista mlajša. Na ljudi, od katerih nimamo neposredne koristi, hitro pozabimo. Tukaj
pa pridejo na vrsto delavci in prostovoljci, ki skrbijo za starejše in se zavedajo pomena spoštovanja in
ljubezni do sočloveka.
Izpostaviti gre še nasilje nad starejšimi, ki je v zadnjem času v porastu. Glavni problem pri tem je, da
so mnogi starejši nezmožni poklicati pomoč, bodisi ker so nepokretni bodisi jih je strah. O tematiki se
premalo govori, kar je narobe. Čeprav beseda nasilje takoj asociira šibkejše člane družbe, med te
nikoli ne bi prišteli starostnikov. Zavedati se moramo, da se nasilje izvaja tudi zoper starostnike, ki jim
je lahko še huje, saj so nujno odvisni od okolice in nimajo dovolj moči, da bi se uprli.
»Če nam uspe, da na staranje ne gledamo kot na propadanje telesa, temveč kot žetveni čas duše,
bomo spoznali, da je staranje lahko čas velike moči, pokončne drže in samozavesti.« (John
Donohue)
Hugo Abrahamsberg
POUK IN PROSTI ČAS V ČASU KARANTENE
Po enem mesecu izobraževanja na daljavo lahko rečem, da ni tako hudo, kakor sem sprva
mislila. Ključno je spremljanje šolskih sporočil, seveda je pomembna tudi motivacija.
V začetku sem imela probleme s tem, da si nisem mogla pravilno razporediti časa, zato se
mi je nabralo veliko novih snovi, a sem se soočila tudi s tem in postopoma rešila zaostale
obveznosti.
Z učenjem oz. opravljanjem šolskih obveznosti začnem zjutraj (še vedno kasneje kot po
šolskem urniku), običajno imamo dopoldne videokonference, ki nam oz. mi zelo olajšajo
delo. Čas je zelo priročen, ker se lahko dovolj naspim in se na lekcije pravilno pripravim.
Poleg tega imam prostega časa več kot dovolj, čeprav se mi na trenutke zdi, da ga imam
premalo. Po pravici povedano, mi je dolgčas, a hkrati tudi ne, saj sem si z različnimi hobiji
ustvarila rutino, pri kateri ubijam ves odvečni čas.
Ko opravim šolske obveznosti, se najraje odpravim na sprehod v naravo, kratkočasim se tudi
z igranjem na inštrumente.
Zavedam se, da imamo vsi drugačne interese, zato sem zapisala še nekaj predlogov, s čim
se lahko ukvarjamo v času karantene in si tako krajšamo čas.
Pisanje dnevnika: zapišemo, kako poteka naše življenje, kaj delamo ipd.
Učenje novega jezika
Učenje novega inštrumenta
Gledanje filmov oz. branje knjig
Poskušanje novih stvari oz. stvari, ki si jih vedno želel početi
Kuhanje in peka
Pisanje poezije, zgodbic in podobno ustvarjanje
Preureditev sobe
Načrtovanje, kako boš preživljal čas po karanteni
Preživljanje časa z ljudmi, ki jih imaš najraje (preko video klica, seveda)
Znanje je moč: poučimo se o različnih stvareh, ki nas zanimajo, a o njih vemo zelo
malo. Pri tem si pomagamo z gledanjem raznih dokumentarcev itd.
Koronavirus je sedaj najbolj aktualna tema, a ne smemo pozabiti, da ljudje ne umirajo
samo zaradi tega, temveč tudi lakote, slabih razmer, raznih nesreč in drugih bolezni.
Čeprav je sedaj glede na celotno situacijo včasih težko pozitivno razmišljati, se moramo
zavedati, da obstajajo tudi lepe stvari in prav je, da se jih zavemo in se jih naučimo ceniti.
Vsak napredek nekaj šteje.
Maja Rodica, 3.F
UKREPI ČLANIC EU V ČASU PANDEMIJE
V Sloveniji so 4. marca odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, država je 12.
marca razglasila epidemijo. Skupno je število okuženih do 12. aprila naraslo na 1355, doslej
je bilo potrjenih 71 smrtnih primerov.
20. marca je Slovenija uvedla prepoved zbiranja in gibanja na javnih mestih, ki sicer
dovoljuje izjeme.
Vse vzgojno-izobraževalne ustanove so zaprle vrata, ustavljen je javni potniški promet,
prepovedano je obratovanje lokalov, hotelov, fitnesov, kozmetičnih salonov...
Potrjen je bil prvi obsežnejši zakonski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu,
katerega finančna vrednost znaša tri milijarde evrov.
Slovenija je uvedla prepoved zbiranja in gibanja na javnih mestih. O tem smo veliko
razpravljali tudi doma. Čeprav se že omenja sprostitev meja med občinami, so prehodi še
vedno omejeni.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je napovedal, da bodo po
velikonočnih praznikih postopoma začeli odpirati nekatere delavnice, kot so npr.
avtopralnice, mehanične delavnice, vulkanizerji in servisi za popravilo tehničnega blaga, in
prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeni material.
Vlada razmišlja tudi o sprostitvi nekaterih športnih dejavnosti na prostem, ki zagotavljajo
varno razdaljo med sodelujočimi. To so npr. tenis, badminton, golf, kolesarjenje,…
Kljub temu da je koronavirus sedaj najbolj aktualna tema, se mi zdi, da Slovenija s svojimi
ukrepi ni ravno najmočnejša.
V nasprotju, v Franciji že podaljšujejo stroge ukrepe za zajezitev epidemije do 11. maja.
Predsednik Emmanuel Macron je priznal, da Francija ni bila dobro pripravljena na epidemijo,
in poudaril, da bo o popuščanju ukrepov mogoče razmišljati šele takrat, ko in če še se bodo
zdajšnji pozitivni trendi nadaljevali. Francozom je bilo ukazano striktno bivanje doma, izjema
je le nujna nabava hrane in zdravil. Ob tem lahko zunaj preživijo največ uro in največ
kilometer stran od doma. Po 11. maju se bodo začele odpirati šole in univerze, lokali, v
katerih bi se zbralo veliko ljudi, pa nikakor ne.
V Italiji že odpirajo knjigarne in trgovine z otroškimi oblačili, a so se v Lombardiji odločili, da
odloka ne bodo v celoti upoštevali. Koronavirus j eto pokrajino najbolj prizadel, tako bodo
tam knjigarne, papirnice ipd. ostajale zaprte.
V Avstriji bodo 2. maja znova odprli številne trgovine in frizerske salone. Kupci morajo sicer
strogo nositi zaščitne maske ali drugo zaščito za usta, število ljudi, ki so lahko hkrati v
trgovini, je neomejeno. Sredi maja pa naj bi znova odprli tudi restavracije in druge gostinske
lokale.
Na Danskem že odpirajo vrtce, šole ter centre za dnevno varstvo.
Na Hrvaškem razmišljajo o javnem prevozu. Glede turistične sezone na Hrvaškem zaenkrat
še ni veliko podatkov. Capak je povedal le, da je turistična sezona močno odvisna od razmer
v državah, od koder prihajajo turisti na Hrvaško, ter da zagotovo ne bodo dopuščali prihodov
iz držav, v katerih razmere niso dobre. Sicer naj bi več informacij o tem dobili konec aprila.
Kakšno bo stanje po koronavirusu? To je sedaj tudi aktualno vprašanje. Pri iskanju odgovora
na to vprašanje sem zasledila članek, v katerem avtor pravi, da bo virus ostal med nami. O
njem zaenkrat vemo zelo malo, potrjeno pa je, da je bolezen, ki jo povzroča, povezana s
starostjo. Najbolj ogroženi so tako starejši, osebe z visokim krvnim tlakom in sladkorno
boleznijo, prav tako otroci, a ti v veliki večini ne zbolijo ali pa kažejo samo blažje simptome
bolezni. Poleg tega otroci še nimajo razvitega popolnega imunskega sistema in na virus
odreagirajo drugače.
Covid-19 se od drugih virusov razlikuje v receptorjih na gostiteljskih celicah, podoben je
SARS-u iz leta 2003. Pri odkrivanju cepiva ves čas sodelujejo laboratoriji širom sveta, poleg
tega pa raziskujejo tudi sam genom skozi čas in prostor. Virusi so namreč v človeškem
telesu ves čas podvrženi pritiskom in se zato spreminjajo ter branijo.
Novi virus bi sčasoma sicer lahko poniknil, a obstaja verjetnost, da bo glede na obsežnost
morda celo ostal med človeško populacijo. Da bi bil virus »varen«, bi ga moralo preboleti
60% ljudi. Vsak ponovni okuženi ne bi več povzročil epidemije, ampak le manjši izbruh.
Virologi Slovencem svetujejo, naj sledijo medijem, spoštujejo in upoštevajo pravila.
Maja Rodica, 3.F
IDEJA
Lahko bi več poročali o dobrih in lepih stvareh, ki se kljub vsemu nedvomno še vedno
dogajajo po svetu. To bi nam vlilo nekoliko upanja, pozitivne energije in dobre volje.
V zadnjem času pogosto poslušamo le novice o virusu, številu okužb in smrti. Tudi to
je potrebno, da se ljudi ozavešča o resnosti situacije in pomenu ukrepov, nikakor pa
ne bi smeli pretiravati s tem.
Prelagamo, da bi pogosteje poročali o lepih stvareh, četudi so to preproste
malenkosti. Prav te bi morali bolj ceniti. Lepe malenkosti sestavijo še lepšo večjo
sliko. Sedaj imamo priložnost, da jih začnemo ponovno ceniti, brez majhnega tudi
veliko ne more obstajati. Tako kot ni slike brez barv, pesmi brez not in besedila,
gledališke predstave in filma brez igralcev, scenaristov, producentov, kostumografov,
koreografov, sveta brez atomov, elektronov, protonov. Manjše stvari tvorijo večjo
celoto.
Lev Žunec
EU IN BORBA PROTI VIRUSU
EU in članice se proti virusu borijo uspešno, predvsem tam, kjer so vlade dovolj hitro
sprejele ukrepe in so jih prebivalci začeli spoštovati in se po njih ravnati. Kjer ukrepov
sprva niso jemali zadosti resno, so posledice virusa veliko večje in opaznejše kot
drugod.
Mnogi menijo, da so ukrepi vlad ekstremni, a so najbrž za ta čas sicer primerni.
Odsvetujejo stike z ljudmi, s katerimi ne živimo, ostati moramo doma, v karanteni,
zaprla se je večina obratov, odpadle so vse aktivnosti, kulturni in športni dogodki.
Pouk poteka na daljavo.
V glavnem vlade skušajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi omejili širjenje virusa
in hkrati skrbijo za gospodarstvo, kolikor se da. Ena od redkih industrij, ki v tem času
obratuje, je živilska, ki ja najbolj osnovna in s katero oskrbujemo prebivalstvo.
V prihodnosti si bo gospodarstvo počasi opomoglo. Prizadeta bodo predvsem manjša
in srednje velika podjetja. Tem pa EU že tako ali tako namenja več pozornosti. V
veliko državah bo trpel turizem in kot posledica tega tudi gospodarstvo. Predvsem v
državah, v katerih je to glavi vir dobička. Bolj bo v porastu turizem znotraj države
(namesto izlet na Mont Blanc, izlet na Triglav, namesto na obale Španije, na
Istrsko,…). Veliko število smrti predvsem med starejšimi bo vladam omogočalo, da
znižajo proračun za upokojence in ta denar začasno namenijo tistim, ki ga trenutno
bolj potrebuje. Morda bodo to prizadeta podjetja. Veliko ljudi bo iskalo službo, veliko
jih je že zaradi zdajšnjih ukrepov izgubilo. Morda bo prišlo celo do prestrukturiranja
gospodarstva, da bo potem boljše delovalo.
Lev Žunec
KAKO NAJ NAM ČAS V ČASU KARANTENE HITREJE MINE
V času karantene se lahko ukvarjamo z marsičem.
1. Lahko telovadite in s tem izboljšate svoje počutje, delavnost, motivacijo. Če prej niste
vedeli, kje bi lahko dobili čas za klesanje svoje optimalne poletne postave oz.
postave na sploh, je to morda dober čas za to.
Za izvedbo telovadbe ne potrebujete veliko, predvsem če se odločite za vaje s telesno težo.
Na spletu, youtubu in v različnih medijih je ogromno primernih vaj. Lahko izvajate že
sestavljen program ali pa si ga sami sestavte.
Ne obremenjujte se z mnenjem drugih o intenzivnosti in težavnosti vadb, telovadite glede na
svoje zdajšnje sposobnosti, da jih boste z dosledno vadbo razširili.
Da boste dosegli dobre rezultate, bodite dosledni in pazite na pravo/optimalno izvedbo.
2. Čas lahko porabite za učenje instrumenta, ki ste si ga vedno želeli igrati ali pa se še
dodatno izboljšati v tem. Negativna mnenja drugih naj vam ne onemogočijo
uresničitve cilja, želje. Dobronamerne kritike upoštevajte. Naj vam bodo spodbuda pri
učenju.
Enako velja za:
-petje,
-ples,
-slikanje,
-risanje,
-pisanje (člankov, romanov, dram, novel, poezije,…)
-učenje jezika,
- različne športne dejavnosti,
-pridobivanje novega znanja iz različnih področij.
3. Čas posvetite sebi in se dodatno spoznate. Ta čas je za to popoln, saj se svet ne več tako
hitro vrti, kot se je pred pandemijo. Lahko se vprašate, ali je to, kar počnete zares tisto, v
čemer uživate. Če je odgovor n to vprašanje negativen, razmislite, zakaj je tako. Kaj bi si
zares želeli narediti? Ali smo zadovoljni s samim sabo? Kako bi si lahko bili bolj všeč oz.
kako bi se lahko izboljšali in v svet oddajali več pozitivne energije? Katere so moje slabosti
in kako jih lahko odpravim? Kaj je na meni dobrega in kako lahko to ohranim, še dodatno
izboljšam? In še mnogo več. V pomoč so nam lahko osebe, ki so z nami odkrite, nas
poslušajo in so nam blizu. Seveda je potrebno znati sprejeti konstruktivno kritiko in jo, če se
nam zdi upravičena, upoštevati.
4. Čas lahko porabite tudi za izboljšanje odnosov z ljudmi, s katerimi preživljate karanteno.
Če jo zaradi različnih razlogov preživljate sami, lahko vedno izboljšate odnos s samim seboj.
5. Lahko preberete dobro knjigo, si pogledate dober film, serijo, oddajo.
6. lahko premišljujete o družbi, razmišljate o tem, kako se bo po pandemiji izboljšala, glede
tega bodite odkriti in ne misliti samo na svoje koristi.
7. Lahko pa preprosto počivate in se dodobra pripravite na ponovni zagon družbe.
Lev Žunec
IZZIVI IZOBRAŽEVANJA OD DOMA
Izobraževanje od doma poteka tako, da nam profesorji po navadi pošljejo delovne
liste s snovjo, ki bi jo sicer obdelali pri pouku v učilnici, navedejo, kje naj poiščemo
gradivo, ki nam bo v pomoč pri učenju. Včasih pošljejo gradivo, razlage, primere in
nam pripravijo sprotno preverjanje znanja. Kljub vsemu pa moramo večinoma gradivo
sami predelati in rešiti delovne liste do navedenega roka. Profesorji so nam
pripravljeni pomagati, če snovi ne razumemo. Pri nekaterih predmetih pouk občasno
poteka tudi preko skypa, zoom-a in podobnih aplikacij.
Pouk od doma od dijaka zahteva večjo disciplino, motivacijo in osredotočenost na
delo. Za učenje porabimo več časa, a učno snov na ta način bolj utrdimo. Pouk na
daljavo se razlikuje od običajnega. Pri pouku v učilnici je včasih zgodi, da je dijak
fizično prisoten pri uri, a v mislih odtava drugam. Na dan, v katerem ni najbolj
motiviran za učenje, se med šolskimi klopmi enostavno prepusti profesorju in mu ni
treba skrbeti za optimalno motivacijo in sledenje pri uri. Doma je drugače. Najprej se
moramo motivirati za delo, se usesti za zvezek, čeprav bi počeli kaj drugega, se
osredotočiti na snov in na koncu izpolniti še delovni list. Težave imajo lahko dijaki, ki
za določeno snov, predmet potrebujejo še dodatno razlago, zaradi trenutnega
pomanjkanja znanja lahko obupajo nad snovjo. Na začetku tovrstnega šolanja je
problem predstavljala tudi prevelika količina zadolžitev profesorjev. Na srečo so na
naši šoli so glede tega učitelji že bolj razumevajoči.
Lev Žunec
TRENUTNA SVETOVNA SITUACIJA SKOZI
MOJE OČI
Kaj se zares dogaja z našim svetom? Smo si zadnje čase, še posebej zadnje tedne, postavili to
vprašanje ali smo samo neprestano in brez pameti hiteli, ne da bi se enkrat res ustavili in se
vprašali, če je z nami vse v redu.
Mogoče sem res najstnik in na vse dogajanje gledam z drugačne perspektive kot starejši
ljudje, a vseeno mislim, da nisem edina, ki misli, da se je, kar se je zgodilo, moralo zgoditi.
Govorim seveda o pandemiji, ki zadnje mesece razsaja po svetu.
Ne razumem, kako so nekateri zadovoljni s tem, kar se dogaja, češ da njih ne bo nič prizadelo
in da je prav, da se je to zgodilo, ker je svetovne populacije preveč. Naj vas vprašam: Kako
naj preživijo ljudje, ki so zaposleni v javnih ustanovah, ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom,
gostinstvom? Ustanove so zaprte, lokali so zaprti in zato dobička ni od nikoder. Ni se vredno
prepirati o nepomembnih stvareh, če pa se trenutno ukvarjamo s človeškimi življenji, ki nam
jih pandemija jemlje vsak dan več.
Kljub vsemu hudemu lahko opazimo vidne svetovne ekološke spremembe: od leta 1980 so
ponovno opaženi kiti na Antarktiki, beneški kanali so ponovno čisti in polni rib, svetovna
onesnaženost se je močno zmanjšala, posledice so najbolj vidne na Japonskem… Na drugi
strani najslabšo plat predstavljajo ljudje, ki postajajo vedno bolj požrešni in egoistični.
Odličen primer so prazne police v trgovinah, prerivanje pred trgovinami, kdo bo prej vstopil
(število kupcev v trgovinah je omejeno), in neupoštevanje pravil, da se v večjih skupinah ne
smemo družiti. Tudi če večina ljudi ostaja doma ali se sami gibljejo v naravi, celotno
ravnovesje podrejo posamezniki, ki pravila vsakodnevno kršijo.
Meni trenutna situacija ni všeč. Sem zelo družaben človek, zato ne morem zdržati brez družbe
ali pa vsaj enega prijatelja ob sebi, nikamor ne morem s prijatelji, ker je to proti pravilom,
profesorji nam preko spleta pošiljajo več nalog, kot smo jih imeli pred pandemijo, dobimo jih
tudi pri predmetih, pri katerih je v ospredju praktično delo. Mislim, da smo izgubili del sveta,
tistega, ki ga vsi najbolj rabimo. V preteklosti smo se vsi pritoževali nad preobilico dela,
želeli smo si počitnic. Sedaj smo res doma. Šole so zaprte, na ulicah ni nikogar, nikjer ni
nobenih avtov, ljudi v barih, nakupovalna središča, športni centri so zaprti, odpovedane so vse
tekme, koncerti, predstave. Ali smo v filmu? Se je čas slučajno ustavil? Kaj se dogaja z nami,
s svetom, z našo okolico? Na ta vprašanja si ne morem odgovoriti. Lahko samo sedim in
čakam, da vse mine in da se vrne normalno življenje. Živimo v takem času, ko imamo vse, še
več, imamo vsega na pretek, da ne vemo več, kaj zares potrebujemo, nič nam ni dovolj in to je
resen problem, ki bo iz dneva v dan naraščal. Ko nas bo nekega dne doletelo nekaj zares
hudega in nemogočega (še huje kot današnja epidemija), pa bomo res hvaležni za življenje, ki
nam je bilo dano in bomo prosili, naj bo vse po starem, a takrat bo že prepozno.
Kaj pa vemo, mogoče pa svet bliža koncu.
Marija Poša, ZTGF, 3.G
PREDSTAVITEV IZKUŠNJE DELA KOT PROSTOVOLJCI MED PANDEMIJO
Razni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so zelo spremenili naš vsakdan, potrebe ljudi in
družbe. Pri zagotavljanju najnujnejših storitev poleg članov civilne zaščite in drugih organizacij
pogosto pomagajo tudi prostovoljci.
Med obdobjem pandemije smo na pomoč priskočili tudi kandidati za mlade ambasadorje Evropske
unije. Kot prostovoljci smo civilni zaščiti pomagali pri pakiranju in razdeljevanju zaščitnih mask, ki so
bile namenjene prebivalcem Mestne občine Nova Gorica.
Zbrali smo se v prostorih občinske stavbe, kjer so organizatorji vsem sodelujočim zagotovili zaščitno
masko in rokavice, nato pa razložili potek akcije. Najprej je bilo treba maske zapakirati v ovojnice.
Vsaka je vsebovala 2 maski in navodila za uporabo. Po približno uri pakiranja smo se razdelili v pare in
jih začeli deliti po hišah in blokih. Vsakemu gospodinjstvu smo v nabiralnik dali eno ovojnico. V petih
dneh smo maske razdelili vsem prebivalcem Nove Gorice, preostale ovojnice pa so prejele krajevne
skupnosti občine in jih nato same razdelile.
Poleg pouka na daljavo nam je delitev zaščitnih mask vzela precej časa, a ker nam pomoč ljudem
veliko pomeni, smo to storili z veseljem.
Anja Tratnik in Ivana Gadnik
POUK MED EPIDEMIJO COVID-19
COVID-19 je virusna nalezljiva bolezen, ki je marsikomu ali njihovih bližnjim vzela
življenje. Z njo se še vedno spopadamo in misel nanjo nam povzroča tesnobo. Ves
svet je postavil na glavo, tudi slovensko šolstvo, ki ni bilo ni bilo pripravljeno na
šolanje na daljavo, na drugačno izobraževanje izven šolskih klopi.
V času pred epidemijo COVID-19 je pouk v Gimnaziji Nova Gorica potekal od 7.10
ali 8.00 do 14.20 ali 15.10. Trajal je 45 minut in med vsako uro smo imeli dijaki 5-
minutni odmor. Povprečno število šolskih obveznosti na dan je znašalo okoli 6-8 ur.
16. marca 2020 smo zaradi karantene dijaki ostali doma in začeli opravljati šolsko
delo na daljavo. Še nikoli prej nismo spremljali pouka na tak način in prilagajanje
nanj je bilo za nekatere stresno in težavno. Pouk je potekal s pomočjo eAsistenta in
delovnih listov. Kasneje so se profesorji individualno dogovarjali z dijaki za določen
dan in uro zbiranj, ki je potekalo na raznih aplikacijah za sestanke na daljavo.
Najpogostejša uporabljana aplikacija je bila Zoom, uporabljali so lahko tudi Google
meet itd. Za nami je že 6. teden pouka na daljavo, tako dijaki kot profesorji smo se
na to že navadili in pouk poteka brez težav.
Po povpraševanju med dijaki in profesorji sem ugotovila, da so mnenja o takšnem
načinu pouka zelo različna. Nekaterim je všeč, saj lahko s časom sami razpolagajo,
drugim je pretirano delo na računalnikih neprijetno. A vsi so se strinjali, da pogrešajo
druženje s prijatelji in sošolci.
Mislim, da bi moralo slovensko šolstvo, tudi ko pridemo v šolo in bo pouk potekal
normalno, vedno upoštevati opcijo pouka na daljavo. Iz te izkušnje smo se
marsičesa naučili. Spoznali smo, kako pomembni so izobraževanje, zdravje,
ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov, prijateljstva ter kako izjemni so učitelji,
profesorji, ki se vsakemu razredu posebej prilagajajo in skrbijo, da bodo učenci,
dijaki in študentje snov lažje razumeli in jo hitreje usvojili.
Hvala vsem skupaj!
Tina Čulo
POZITIVNE POSLEDICE KORONA VIRUSA?
V zadnjih mesecih največkrat izgovorjena beseda po celem svetu je koronavirus. Na novi
virus večinoma gledamo s strahom in nezadovoljstvom.
Dan danes se v večini stvari išče le slabosti, jaz pa sem se odločila, da bom spregovorila o
zelo pozitivnem vplivu virusa na okolje. K temu me je spodbudilo to, da smo se pred
začetkom epidemije kandidati za ambasadorje EP poglobili v okolje in okolju prijazno
prihodnost. Že leta na Kitajskem niso videli sončnega vzhoda drugače kot le na ekranih.
Danes je to mogoče, saj se je z zaprtjem tovarn zrak izboljšal. Po mnogih letih v Trstu ob obali
plavajo delfini. V Benetkah se vidi morsko dno. Po celem svetu se je zmanjšala onesnaženost
zraka. Divje živali živijo brez družbe turistov. Mesta niso bila še tako prazna. Plovne reke že
kar nekaj časa niso bile tako čiste. Vse to se nam je še pred kratkim zdelo nemogoče
izvedljivo v roku petdesetih let. Mikroskopsko majhen virus je to naredil čez noč. Prisiljeni
smo bili ustaviti letala, cestni promet, tovarne, zapreti trgovine, državne meje… Večkrat se
mi zdi, da smo ljudje na nek način potrebovali ustavitev sveta. Ves čas smo samo hiteli sem
in tja. Vsake počitnice obiskati novo državo, vsak vikend kupiti novo oblačilo, kosilo jesti v
restavraciji, s prijatelji se družiti le ob kavi v centru mesta. Pozabili smo, da obstaja tudi
umirjeno življenje z vsakodnevnim sprehodom v naravi in druženjem z bližnjimi. Stvari, brez
katerih si življenja nismo predstavljali, so na enkrat postale nedostopne. Veliko ljudem se zdi
, kot da se bo podrl svet, če ne bodo obiskali frizerja, ne bodo šli po nakupih in se bodo
končno lahko ulegli na kavč in gledali televizijo. Seveda je hitra sprememba rutine kar težka,
ampak smo v veliko primerih ugotovili, koliko stvari lahko naredimo sami doma. Dobili smo
čas za hobije, ki jih v hitrem ritmu življenja ne bi nikoli začeli, naučili smo se novih spretnosti,
ugotovili, kako smo družabna bitja in da je sprehod v naravi pravi oddih po tednih sedenja za
štirimi stenami. Naučili smo se ceniti majhne stvari, na katere smo že pozabili. Kljub zelo
slabim posledicam virusa, ki niso niti najmanj zanemarljive, je ta prinesel s sabo tudi nekaj
dobrega. Še posebej za okolje. Čeprav je zelo verjetno, da se bodo spremembe na boljše
kmalu po koncu epidemije zopet poslabšale prav tako hitro, kot so se izboljšale. To imamo v
rokah ljudje in upajmo, da bomo lahko nekaj slabega izkoristili vsaj za izboljšanje zraka in
vode po svetu ter s tem naše kvalitete življenja. Gotovo se bo naše življenje spremenilo,
počakati moramo le, da izvemo kako.
Lana Pahor
Eno peščeno zrno v velikanski peščeni uri
Vsaka minuta je sestavljena iz šestdesetih sekund, vsaka ura iz šestdesetih minut, vsak
dan iz štiriindvajsetih ur, vsak teden iz sedmih dni, vsako leto iz dvanajstih mesecev, vsako
desetletje iz desetih let in vsako stoletje iz stotih, tisočletje iz tisočih… Čas, za človeške oči
je počasen. Leta minejo počasneje, kot gre polž čez cesto, in človeško življenje, dolgo
povprečno le 80 let, se nam zdi počasno. V tem časovnem razponu človek konča šolanje, ima
otroke, službo, se upokoji in nato umre. Torej, zgodi kar veliko, celo v enem letu se veliko
zgodi in tudi v mesecu ali tednu ali dnevu ali minuti… Skozi življenje spoznavamo mnoge
ljudi, se od njih tudi poslavljamo, kujemo zamere, se prepiramo in ljubimo. Naše težave se
nam zdijo velike, ker jih gledamo skozi mikroskop in pod njim se vse zdi veliko. Čas je čudna
stvar, od blizu je počasen, od daleč pa hiter. Če ne gledamo sveta skozi mikroskop, vidimo, da
človek obstaja samo dva milijona let in samo en procent tega je del sodobne zgodovine. Pred
64 milijoni leti so dinozavri oddali svoj zadnji odtis. Bolj kot se oziramo v zgodovino, bolj
vidimo, kako čas hitro mineva in kako so naše težave majhne. V poltraku časa ne
predstavljamo niti enega centimetra, niti enega milimetra. Naš obstoj ni viden, odtisa na
časovni plaži nismo oddali, nismo niti stopili na pesek.
Razumljiv je človeški pogled na svet, pogled skozi mikroskop. Čeprav je sebičen, ga
razumem, saj so naša življenja povprečno dolga 80 let in zato je naše merilo drugačno od
vesoljskega. Zdi se mi celo otročje, kako se bojujemo in prepiramo med seboj, kako nas vsaka
minimalna stvar zamoti. Ljudje ves čas gledajo svoje življenje skozi mikroskop, kot da je
prilepljen na njihovo oko, a tak pogled ni najboljši. Najbolje je gledati na svet iz vseh zornih
kotov. Seveda moramo gledati skozi mikroskop, ampak kdaj je zanimivo odpotovati višje in
višje in videti zemljo in ljudi s perspektive oddaljene mrzle zvezde. Kar se dogaja v naših
življenjih, naj so to vojne, epidemije, izumi, so dogodki, gledani skozi mikroskop. Edini večji
odtis, ki ga je naredilo človeštvo, je globalno segrevanje, in še to samo na Zemlji. Vsi
problemi so minljivi in majhni, a ne smemo jih pustiti nerešenih. Gledanje s perspektive
daljne zvezde večino ljudi prepriča, da je njihovo življenje nevredno, ampak to ni res.
Posamezen človek težje kaj spremeni, skupaj pa lahko naredimo veliko. Odsotnost tega
zavedanja je največje pomanjkanje na svetu. Ljudje preveč gledamo skozi mikroskop in se
držimo nepomembnih označitev, ki nam oči samo kvarijo. Ni važno, ali si Slovenec, Hrvat,
Američan, temnopolt, belopolt, moški ali ženska. Nikoli nisi najprej ženska ali najprej
Slovenec. Najprej si človek in kot človek imaš dolžnost, da sodeluješ z ljudmi in naravo, da
ustvariš boljše življenje ne samo zase, ampak za cel svet. Vse vojne, pandemije in druge
katastrofe minejo, če ljudje ostanemo skupaj in jih z roko v roki rešujemo. Ko se bo dogajanje
okoli nas umirilo, moramo začeti skrbeti za naravo in za človeštvo. Upam, da nam trenutna
situacija spremeni mišljenje. Od tega majhnega peščenega zrna se moramo vrniti z željo po
boljšem in to željo tudi izpolniti.
Franc Kravos
Gora
Mogočne gore iz tal in dolin proti nebu se dvigajo. Polne spominov, lepih in grdih trenutkov, naukov
naučenih, prepolne dosežkov, majhnih in velikih, z znanjem in izkušnjami prepojene in s srečo
obogatene, zdaj dolinam in ravninam, ki pod njimi se raztezajo, podarjajo in jih bogatijo s kamni
modrosti, prahom izkušenj in skalami spominov, na pot iz doline dna do gora vrhov.
Včasih se kateri vrh okruši, a to jih ne zmoti in se raje v daljavo sanjavo zazrejo, do obale in jezer, do
rek in morja, do krajev in ljudi, ki so jim čas dajali in skupaj z njimi srečo sejali.
Poglejte, poglejte na polje le-to...
Le glejte, le glejte ljubezni sadove, ki nad vrhove vabijo prijeten vetrič.
Prijeten vetrič, ki slabe misli odganja in v nastalo vrzel življenje nastanja.
Živahni vrhovi v miru živijo in si med seboj nasmehe delijo. Med njimi veselje odmeva, ki še kakšen
plaz modrosti v dolino spusti.
Lev Žunec
VPLIV KARANTENE NA LJUDI
V zadnjih dveh mesecih, lahko prepričljivo trdim, je glavna tema marsikaterega pogovora COVID-19.
O njem govorimo kot o vsakdanjem vremenu. Grozljiv in nepričakovan virus, ki se je je iz Kitajske
razširil po vsem svetu in do sedaj ubil več kot 240.000 ljudi, je prinesel številne posledice za ves svet
in ne samo za okužene.
Bolezenske pandemije so bile od nekdaj ene izmed največjih groženj za človeštvo. V zadnjih tisoč letih
je bilo več pandemij, ki so ravno tako zaznamovale zgodovino, od črne smrti, kolere do španske gripe.
Vse so imele grozljive posledice za ljudi, vplivale so na življenje človeštva.
ZAČETEK SPREMEMB - KARANTENA
Trenutno smo tudi del zgodovinskih trenutkov, ki so precej redki. Virus se je prikazal nepričakovano,
zato smo morali ukrepati hitro in dosledno. Na začetku o njem nismo vedeli ničesar. Bili smo
popolnoma nevedni o smrtnosti, hitrosti širjenja, poteku okužbe. Se pravi, praktično o vsem.
Epidemija je sprožila paniko in potrebovali smo učinkovite ukrepe, kako zajeziti virus. V kratkem
obdobju je bilo narejenih več raziskav, s pomočjo katerih smo uspeli oblikovati pravilne ukrepe in
pravila, ki so jih države sprejemale druga za drugo. Postopno so omejevale druženja večjega števila
ljudi na določenem mestu, sledilo je zaprtje raznih ustanov, zaradi česar so šolarji in tudi številni
starši ostali doma. Ljudje so koronavirus obravnavali vse resneje. Nazadnje so ukrepi posegli tudi v
lastno svobodo - bila je uveljavljena karantena.
Karantena je definirana kot začasna prisilna osamitev živega bitja ali predmeta zaradi suma
okuženosti z namenom preprečitve širjenja nekega nevarnega pojava. Najpogosteje se ukrep nanaša
na osamitev ljudi zaradi preprečitev širjenja nalezljive bolezni, uporablja pa se tudi v drugih tovrstnih
situacijah.
Karantena je nujna za odpravljanje COVIDA-19. Pogosto je neprijetna izkušnja za tiste, ki jo
prestajajo. Ločitev od ljubljenih, izguba svobode, negotovost glede statusa bolezni in dolgčas lahko
občasno ustvarijo dramatične učinke.
Sprememba je beseda, ki opisuje naše trenutno stanje in čas. Na milijarde ljudi je ves dan doma,
ujetih med štirimi zidovi. V prostorih, kjer jim je znana že vsaka praska. Druženja ni, sedaj poznamo le
virtualno komunikacijo. Mislim, da se še nihče ni znašel v takem stanju, ko bi imel toliko časa sam
zase. Navadno natrpani urniki so sedaj postali prazni, brez tisočih obveznosti. Dobili smo veliko
prostega časa, zato se mi je porodilo vprašanje: kaj ljudje sploh delajo med karanteno? Koliko se je
spremenila njihova rutina ali navade? In kakšne posledice bo prinesla na ljudi?
PRILOŽNOST KARANTENE- UVELJAVLJANJE NOVIH AKTIVNOSTI
Čas je v teh okoliščinah postal naša prednost. Še pred dobrima dvema mesecema, ko je bil še pouk,
sem ob pogledu na svoje vsakdanje prenatrpane obveznosti zavzdihnila in se vprašala, ali bom kdaj
sploh imela čas narediti nekaj, kar me veseli, in se posvetiti nečemu, za kar nisem imela časa že celo
večnost.
Kot utrinek iz vesolja se je pojavila karantena. Verjamem, da se je je veliko ljudi sprva veselilo zaradi
podobnega razmišljanja, kot je bilo moje. Verjamem tudi, da je karantena res odlična priložnost, da
se posvetiš tistemu, kar te veseli.
Največ seveda lahko povem o najstnikih, saj sem tudi sama ena izmed njih.
MORDA FIZIČNA VADBA….
Ko trošim svoj čas po socialnih omrežjih, opažam, koliko ljudi je sprejelo to idejo in začelo aktivno
opravljati svoje že skoraj pozabljene aktivnosti. Od športa do umetnosti, vse je prišlo na dan.
Najstniki objavljajo na svojih profilih nove aktivnosti, ki jih sedaj počnejo. Veliko fizično aktivnih
influencerjev je pričelo objavljati in delati ˝workout plans˝, npr. telovadbo od doma, saj je fitnes
trenutno zaprt. Nekateri programi so plačljivi, spet drugi so zastonj. Odlični so za vzdrževanje ali
pričetek ukvarjanja s fizičnimi aktivnostmi. Menim, da se je veliko ljudi podleglo razmišljanju, da je
sedaj res čas, da se začnejo aktivno premikati, kar posledično tudi pomeni boljše počutje. Nekateri so
začeli teči, da bi pridobili kondicijo ali pa morda izgubili odvečne kilograme. Spet drugi bi dobili kaj
mišic in so poskušali vadbo na preprogi. Vse aktivnosti so pravo razmišljanje zaradi samega počutja
po vadbi, saj telo sprošča hormon sreče, pomembni sta tudi osebna rast in samozavest. Ob pogledu v
ogledalo po 2 tednih trdega dela lahko opaziš napredek in si ponosen nase. To te žene naprej in tako
se počutiš bolje. Če je v času karantene narejena kakršna koli sprememba v tej smeri, lahko
predvidevamo, da bojo ljudje iz karantene stopili bolj samozavestni in ponosni na svoje telo.
…PREHRANA…
Poleg vadbe poznamo še en pomemben ključ do dobrega počutja - prehrana. Predstavlja kar približno
70% izgube telesne maščobe, medtem ko vadba predstavlja 30%. Ta podatek nam pove, da ne
moremo doseči dobrih rezultatov, če ne jemo pravilno. Influencerji v tem času prav tako oblikujejo
različne knjige z zdravimi recepti, ki jih oni uporabljajo za dosežek rezultatov. Veliko je tudi
videoposnetkov na Youtubu na to temo. Usvojiš lahko novo znanje, pomembno za vse življenje, o
prehrani in hranilih, ki so pomembni za dobro počutje. Ljudje se učijo novih receptov ali sploh naučijo
kuhati. Poskušanje veščin v peki ali preprostem kuhanju je odlična ideja, kako zapolniti čas in skuhati
kaj za družino.
…SOCIALNA OMREŽJA…
Trenutno so edini vir socializacije prav družabna omrežja. Veliko najstnikov je podleglo telefonu in
pričelo aktivno uporabljati čas za ekranom. To na primer pomeni objavljanje slik na Instagramu ali pa
oblikovanje ˝tiktokov˝- tako kot mi rečemo. Tiktok je dokaj nova aplikacija, ki je zadnje čase dobila
res veliko pozornosti celega sveta. Tam lahko objavljaš videe, dolge največ minuto, ali jih preprosto
samo gledaš. Precej zabavni so, zato so postali pravi »tratilci« časa v karantene. Ustvarjanje vsebin na
Tikotoku se lahko predstavlja kot neke vrste izziv, saj je za veliko tematskih ˝tiktokov˝ potrebno
določeno znanje, spet drugje kreativnost ter spretnost.
..FILMI, KNJIGE
Poleg Tiktoka je močno naraslo gledanje filmov, zato je moral na primer ameriški gigant Netflix, ki
omogoča predvajanje filmov in seriji prek interneta, znižati kvaliteto ponujenih posnetkov. Ogled
filmov se je močno povečal in tako tudi poskrbel za nezdravo posedanje in ležanje ter upiranje oči
proti ekranom. To najbrž ni najbolj zdrava aktivnost, ker porabimo za ekranom že veliko časa zaradi
šole, ki je trenutno vzpostavljena na daljavo. Nekateri filmi so lahko poučni, dokumentarci nam vlijejo
novo znanje, ki ga ne moremo dobiti zaradi prekinitve normalnega pouka. Nobena izjema niso knjige,
ki bogatijo besedni zaklad.
NAJ BO POZITIVNA IZKUŠNJA
Ko so se naša rutina in naše aktivnosti s pričetkom karantene spremenili, se je spremenilo tudi naše
mišljenje in ˝notranji mir˝. Začeli smo ceniti ljudi okoli sebe. Ohranili smo stike s samo našimi
bližnjimi prijatelji, tistimi, ki nam nekaj pomenijo. Povezali smo se z družino, za katero prej nismo
imeli toliko časa. Začeli smo ceniti tisto, o čemer prej zaradi pomanjkanja časa nismo niti razmišljali.
Vse tekanje v našem normalnem življenju nas je oslepelo, da nismo videli pomembnosti v majhnih
stvareh. Zadoščanje že malih stvari za zadovoljstvo nas pripelje do vzpostavljanja notranjega miru, ki
ga v sodobnem času skorajda ne poznamo. Trenutna karantena vpliva na naše mentalno zdravje.
Čeprav nimamo vsega na voljo, se lahko posvetimo tistemu, kar lahko uresničimo. Upajmo si
poskusiti, začeti nekaj drugačnega. Ampak najpomembneje je, da smo hvaležni za vse, kar imamo, pa
tudi če smo daleč, smo še vedno povezani s srcem. Na koncu bodo ostale posledice, a naj bodo
dobre. Naj se spremenimo v boljše, samozavestnejše in hvaležnejše osebnosti, na katere bi bili
ponosni. Naj se vidi sprememba, naj se pozitivno kaže v našem nadaljnjem življenju in življenju ljudi
okoli nas.
#ostanidoma
Anja Žižmond, 3.f
Gimnazija Nova Gorica
KORONAVIRUS IN EU
V zadnjih letih opažamo, da mnoge vlade težijo k oddaljevanju od Evropske unije, saj menijo,
da le-ta več »jemlje« kot »daje«. V času miru in svobode ljudje ne razmišljamo o prednostih, ki jih
nudita združevanje in medsebojno povezovanje. Se pa obojega še kako dobro zavemo v kriznih
situacijah. Denar, oddan v skupno blagajno, se morda nekaterim zdi »metanje skozi okno«, a hitro
spoznamo, da je pomemben v času izrednih razmer. O tem nas uči tudi zgodovina. V času po 1.
svetovni vojni so države sklenile razna zavezništva in pakte, da bi preprečili ponoven izbruh vojne.
Ljudje so srečni praznovali in odprtih rok sprejemali čas ponovnega miru. A kaj kmalu so pozabili
grozote vojne in pretekli dogodki so se ponovili. Trenutno se soočamo s podobnimi težavami. Po
daljšem času splošnega miru in brezskrbne svobode smo postavljeni v dogajanje, ki si ga nihče ni
predstavljal. Še najmanj pa v 21. stoletju. Ravno pandemija COVID-19 nas je povezala in razkrila, da
smo brez medsebojnega povezovanja pogubljeni.
Evropska komisija je do sedaj dosegla mnogo.
Na področju zdravstvenega varstva (npr. zaščitna oprema), zagotavljanja solidarnosti,
skupnega javnega naročanja, raziskav je EU:
1. predlagala, da se 3 milijarde evrov preostalih sredstev iz letošnjega proračuna EU
prerazporedijo za kritje potreb zdravstvenih sistemov držav članic (za ključno medicinsko
opremo in zaloge, testiranje, skupna naročila oziroma glede na potrebe držav);
2. uvedla prepoved enostranskega izvoza zaščitne opreme izven EU in konec izvoznih prepovedi
znotraj EU, ki so jo uvedle nekatere članice (ukrep);
3. uvedla smernice za nadzor na mejah, še posebej za zaščito ljudi in zagotavljaje dostopa do
zdravstvena sistema;
4. podala nasvete za izvajanje smernic glede upravljanja meja, s katerimi želi zagotoviti pretok
tovora po EU in nadaljnje delovanje dobavnih verig na ravni EU; mednarodne mejne prehode
znotraj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) morajo države organizirati kot mejne
prehode z „zelenimi voznimi pasovi“. Ti bi morali biti odprti za vsa tovorna vozila ne glede na
to, kakšno blago prevažajo. Prehod meje, vključno s preverjanji in zdravstvenimi pregledi, ne
bi smel trajati več kot 15 minut;
5. dala smernice za operativne in organizacijske ukrepe za ohranitev bistvenih prometnih tokov,
med drugim sanitetnega materiala in zdravstvenega osebja;
6. uvedla delo z industrijo za povečano proizvodnjo zaščitne opreme; da bi pospešili
proizvodnjo zaščitne opreme in osebno varovalno opremo, so evropski standardi za
medicinsko opremo zdaj prosto dostopni (sicer jih je potrebo kupiti, saj oso zaščito
intelektualne lastnine). Ta ukrep bo podjetjem iz EU in tretjih držav, ki so pripravljena
proizvajati te izdelke, pomagal hitreje zagnati proizvodnjo izdelkov in pošiljati izdelke na
notranji trg, obenem pa bo zagotovil visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti;
7. podala smernice za proizvodnjo osebne zaščitne opreme, proizvodnjo mil in razkužil za roke
ter 3D-tiskanje opreme, potrebne za zajezitev izbruha koronavirusa;
8. omogočila skupno javno naročilo in nabavo medicinske zaščitne opreme v imenu 25 držav;
9. uvedla smernice za uporabo evropskega okvira za javno naročanje, te predstavljajo vrsto
prožnosti, od znatnega skrajšanja rokov do oddaje ponudb brez predhodne objave.
2
Pojasnjujejo tudi, kako bi lahko ob pomanjkanju ključnih dobav javni kupci našli alternativne
rešitve in sodelovali s trgom;
10. uvedla uskladitev standardov za opremo in naprave, namenjene zaščiti pacientov, delavcev v
zdravstvenem varstvu in državljanov na splošno;
11. uvedla začasno opustitev carine in DDV na uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme
iz tretjih držav;
12. omogočila prvo strateško zalogo EU (rescEU) za zaščitno opremo v vrednosti 50 milijonov
evrov;
13. omogočila krepitev financiranja raziskav, cepiva, zdravljenja in diagnostike za koronavirus;
Evropska komisija je izbrala 18 projektov, ki naj bi raziskali virus COVID-19 in možno
zdravljenje, podprla jih bo z 48,5 milijoni evrov. Poleg tega je v tesnem sodelovanju z
industrijo Komisija že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo
nujnih raziskav. Nemškemu podjetju CureVac je ponudila do 80 milijonov evrov finančne
podpore za pomoč pri razvoju in proizvodnji cepiva proti koronavirusu v Evropi;
14. omogočila znanstvenikom Evropske komisije, da so zasnovali nov kontrolni material, ki ga
bodo laboratoriji po vsej EU lahko uporabljali za preverjanje pravilnega delovanja
koronavirusnih testov. Na voljo je že 3000 vzorcev, kar omogoča, da se preverijo do 60
milijonov laboratorijskih testov, da bi preprečili negativne rezultate pri okuženih osebah;
15. omogočila je mednarodno sodelovanje. Na podlagi dogovora med predsednico Evropske
komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom vlade Lijem Keqiangom je 6. aprila 2020 v EU,
natančneje v Rim, prispela donacija zaščitne opreme iz Kitajske. Letalo iz Kitajske je v Italijo
pripeljalo 2 milijona kirurških mask, 200.000 mask N95 in 50.000 kompletov za testiranje. Ko
je bila neposredna donacija Kitajske dostavljena EU, je Evropski center za usklajevanje
nujnega odziva koordiniral distribucijo Italiji;
16. pripravila protimonopolne smernice in izdala pismo o skladnosti s konkurenčno zakonodajo
za tiste projekte sodelovanja med podjetji, katerih namen je preprečiti pomanjkanje
bistvenih bolnišničnih zdravil, ker je prišlo do njihovega kroničnega pomanjkanja.
Na področju mobilnosti in zaščite potnikov je EU:
1. za 30 dni omejila nujna potovanja v EU, ki niso nujna, z dovoljenimi izjemami;
2. omogočila pomoč ljudem, da se vrnejo domov – z državami preko mehanizma EU na
področju civilne zaščite sodelujemo z organiziranjem in sofinanciranjem skupnih letov;
3. podala navodila za varovanje pravic potnikov v EU v razmerah različnih mejnih režimov in
ukrepov;
4. podala praktične smernice za zagotovitev prostega gibanja čezmejnih kritičnih delavcev;
5. podala smernice za spodbujanje in lažje čezmejno zdravljenje bolnikov ter napotitev
zdravstvenega osebja.
EU si prizadeva za blaženje socialno - ekonomskih posledic pandemije.
1. Podpora državni pomoči, pri čemer bo ključen fiskalni odziv iz nacionalnih proračunov držav
članic.
V praksi to pomeni bolj fleksibilna pravila EU za državne pomoči. Že obstoječa pravila državam
članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih
podjetij, denimo: subvencije plač, začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in
davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov, neposredna finančna podpora potrošnikom (npr.
3
za preklicane storitve ali karte), pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti,
povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr. v sektorjih, kot sta letalstvo in
turizem). Obenem je Komisija 19. marca 2020 sprejela še začasni okvir, da države članice dodatno
podprejo gospodarstvo. Gre za deset vrst pomoči:
1. neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje,
2. državna jamstva za bančna posojila podjetij,
3. subvencionirana javna posojila podjetjem,
4. zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo,
5. kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov,
6. podpora raziskavam in razvoju v zvezi s koronavirusom,
7. podpora za gradnjo in nadgradnjo zmogljivosti za testiranje,
8. podpora za proizvodnjo izdelkov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa,
9. ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila
prispevkov za socialno varnost,
10. ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene.
2. Aktivacija splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, da bo tudi evropski fiskalni
okvir prožen
Evropska komisija je 20. marca 2020 Svetu EU prvič predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule
fiskalnega okvira, ki državam članicam omogoča sprejetje ukrepov za obvladovanje krize, pri čemer
lahko odstopajo od proračunskih zahtev v okviru evropskega fiskalnega okvira.
Komisija in Svet sta že pojasnila, da pandemija koronavirusa izpolnjuje pogoje za „izreden dogodek,
na katerega država ne more vplivati“. Države članice so že sprejele ali pa sprejemajo proračunske
ukrepe za povečanje zmogljivosti svojih zdravstvenih sistemov in zagotavljanje pomoči tistim
državljanom in sektorjem, ki jih je kriza še zlasti prizadela. Vsi ti ukrepi bodo skupaj z upadom
gospodarske aktivnosti prispevali k bistveno večjim proračunskim primanjkljajem. Hkrati želimo s tem
podpreti evropsko gospodarstvo tudi po pandemiji.
3. Mobilizacija proračuna EU za pomoč malim in srednjim podjetjem
Kot dopolnitev nacionalnih ukrepov za zagotovitev likvidnosti podjetjem se bo likvidnost poskušalo
povečati tudi preko proračuna EU. Iz proračuna EU (iz obstoječih programov, kot sta COSME,
InnovFin ter EFSI jamstvo, ..) bo v Evropski investicijski sklad (EIF) prerazporejeno dodatno jamstvo za
milijardo evrov garancij kot spodbuda bankam, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo
likvidnost. Tako naj bi mobilizirali dodatno financiranje obratnega kapitala v višini 8 milijard evrov in
pomagali vsaj 100.000 evropskim podjetjem. Komisija sodeluje s skupino Evropske investicijske banke
(EIB) pri pripravi teh ukrepov.
4. Ublažitev vpliva krize na trg dela
4
Komisija je 2. aprila 2020 predlagala tudi nov in začasni instrument brez t. i. nacionalnih ovojnic -
pobudo SURE – za ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito
delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog Komisije
je, da gre pri pobudi SURE za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko
financirale tovrstne sheme.
5. Naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII)
Komisija je v okviru te nove pobude 13. marca 2020 predlagala (Evropski parlament je potrdil 26.
marca, Svet pa 30. marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske
politike za boj proti novemu koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic
zahteva vračilo neporabljenega t. i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8
milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega
financiranja v višini 29 milijard evrov po vsej EU. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in
pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 29 milijard evrov kohezijskih sredstev iz programov
kohezijske politike za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro in prožno
ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je
v sklopu te nove naložbene pobude predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega
predfinanciranja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020).
Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe
Solidarnostnega sklada EU, in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo
uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020
voljo do 180 milijonov evrov.
Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus
(CRII+) tako, da se omogoči prenos sredstev med skladi ter med kategorijami regij in cilji politik,
odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in poenostavi
upravljanje.
6. Nadzor nad prevzemi pomembnih podjetij v EU
Izredne razmere, povezane z izbruhom COVID-19, korenito vplivajo na gospodarstvo Evropske unije.
Da se v teh razmerah odvrne nevarnost odprodaje strateških sredstev EU, je Evropska komisija izdala
smernice, ki bodo zagotovile odločen pristop na ravni EU k pregledu tujih naložb v času zdravstvene
krize.
Cilj pristopa je ohraniti podjetja ter kritična sredstva in tehnologije EU, zlasti na področjih, kot so
zdravstvo, medicinske raziskave, biotehnologija in infrastrukture, ki so bistvenega pomena za varnost
in javni red, ne da bi s tem ogrozili splošno odprtost EU za tuje naložbe.
Države članice so v skladu z že obstoječimi pravili EU pooblaščene, da pregledajo neposredne tuje
naložbe iz tretjih držav zaradi varnosti ali javnega reda. Komisija z izdajo smernic države članice, ki že
imajo vzpostavljen mehanizem pregleda, teh je trenutno 14, poziva, naj v celoti izkoristijo
razpoložljiva pravna orodja za preprečitev ogrožajočih kapitalskih tokov iz tretjih držav. Ostale države
5
članice pa poziva, naj vzpostavijo tak celoviti mehanizem pregleda, v vmesnem času pa zagotovijo
ustrezno obravnavanje morebitnih spornih primerov.
7. Ostala pomoč
Evropska unija bo za pomoč pri soočanju s posledicami izbruha koronavirusa partnerskim državam
namenila 15,6 milijarde evrov, od teh bo 3,25 milijarde evrov šlo za Afriko, 2,1 milijarde evrov za
države južnega partnerstva, 962 milijonov evrov za države vzhodnega partnerstva ter 800 milijonov
evrov za Zahodni Balkan in Turčijo. Ukrepi EU bodo osredotočeni na reševanje neposredne
zdravstvene krize in posledičnih humanitarnih potreb, krepitev zdravstvenih sistemov, sistemov
oskrbe z vodo in sanitarnih sistemov partnerskih držav ter vzpostavljanje zmogljivosti za
obvladovanje pandemije in ublažitev socialno-ekonomskih posledic. Omenjeni ukrepi so le najvidnejši
in vzeti s spletne strani: https://ec.europa.eu/slovenia/news/covid19-ecresponse-summary_sl, kjer
lahko spremljamo vse odločitve Evropske komisije v teh kriznih časih.
Prihodnost je v združevanju. »Vsak zase« je pogubna taktika, ki še nikoli ni pripeljala do
rešitev problemov. Skupnost različnih narodov, ki si pomagajo, četudi si na videz niso nikakor
podobni. Ljudje, ki želijo živeti v miru in sožitju, ki ga njihovi dedi niso poznali. Organizacija, ki
spoštuje vsakega člana, njegovo preteklost in želje za prihodnost. Skupnost, ki ne pozabi šibkejših in
drugačnih. To je Evropska unija. Prihodnost.
Hugo Abrahamsberg